Bigger Than Life

I wouldn't have it any other way

NOLAN RISES: FOLLOWING (1997), režijski prvenec

Objavil/a Bigger Than Life 6.02.2012 pod FILM, RECENZIJE

Christopherja Nolana ni treba posebej predstavljati. Britanski filmar, rojen l. 1970 v Londonu, je svoj karierni preboj doživel z med kritiki in občinstvom proslavljenim napetim, kompleksnim in enigmatičnim trilerjem Memento (2000), nato pa odločno in strmo nadaljeval svoj filmski vzpon s samimi izvrstnimi, perfektno režiranimi in sestavljenimi filmi:  s tesnobno Insomnio (2002), temačnim prvim delom batmanske trilogije Batman Begins (2005), iluzionističnim Prestigem (2005), pa še temačnejšim drugim delom batmanske trilogije The Dark Knight (2008). Njegov zadnji film Inception (2010), projekt, ki ga je razvijal deset let, da ga je lahko posnel tako, kot ga je želel posneti, je njegovo najkompleksnejše delo, obenem pa najbrž tudi najbolj osebno avtorsko, saj je v njem v svojem pripovednem slogu združil vse, kar ga kot človeka in ustvarjalca fascinira: skrivnostni svet človeškega spomina, raziskovanje podzavesti, kompleksnost človeške psihe, časovne in spominske zanke, (navidezna) resničnost, paralelni svetovi, interakcija. Letos poleti prihaja z zadnjim delom batmanske franšize The Dark Knigt Rises. Štiri leta čakanja je dolga doba, zlasti če si pristen fen.

Malo pa je znanega o njegovem prvencu Following (1997). Nolan je za ta odličen film napisal scenarij, ga režiral in tudi ročno posnel. Brez denarja, s pomočjo prijateljev, družine in družinskih prijateljev. Snemali so na avtentičnih lokacijah, vsepovsod, tudi v hiši njegovih staršev. V filmu se med drugim pojavi celo Nolanov pisalni stroj (božično darilo njegovega očeta), na katerem je pisal scenarij za prav ta film.

Following je zgodba o londonskem mladeniču, anonimni zgubi brez družabnega življenja s pisunskimi aspiracijami (škoda, takrat še ni bilo bloganja), izgubljenim v osamljeni odtujenosti velemestne gneče. Njegovo življenje teče precej enolično in brezciljno, zato začne iz golega dolgčasa zasledovati naključno izbrane ljudi in skrivoma kukati v njihova življenja, od česar postane povsem odvisen in zato nepreviden. Tako zelo, da ga zasledovanec, prebrisani vlomilec Cobb (ja, Cobb je ime tudi glavnemu junaku v Inception) takoj razkrinka in sooči. Med naključnima znancema se razvije nekakšen parazitski odnos. Manipulativni, samozavestni in pretkani Cobb našega junaka spretno vplete v svoje vlomilske in druge spletke. Ko junak le spregleda, v kaj se je zapletel, gre medtem že vse po zlu.

Nolan je spisal res izjemno, inteligentno, pripovedno natančno dodelano zgodbo.  Odvija se časovno nelinearno in paralelno, kar je pri scenarijih, ki se poslužujejo tovrstne naracije, vedno nekoliko tvegano početje – kaj rado se zgodi, da zgodba zato trpi vsebinsko luknjo, praznino ali nedoslednost. No, ne pri Nolanu. Mojstrsko spisan, režiran in zmontiran film suvereno vodi gledalca skozi misteriozno zgodbo o prevari, ki jo sicer ves čas spremljamo, a njene temačne razsežnosti spoznamo šele, ko se povežejo prav vse niti.

Nolan, ki je res mojster sestavljank, sam pravi, da zgodbo rad pripoveduje tako, kot se odvija naključni pogovor:  pripoved se dinamično in s preskoki sproti sestavlja v celoto.  Že v svojem prvem filmu je tako nakazal prihodnjo smer svojega ustvarjanja. Kot zanimivost: na vhodnih vratih našega junaka iz Following je nalepka z Batmanovim znakom.

  • Share/Bookmark
 

Komentarji

9 odgovorov na “NOLAN RISES: FOLLOWING (1997), režijski prvenec”

  1. filmoljub - 6.02.2012 ob 20:03

    Priznam, nisem (še) videl, a že dolgo nameravam. Insomnia se mi je zdela odlična (čeprav je rimejk), srhljivi Williams gladko poseka Pacina, Prestige in Batman mi nista bila tako silno všeč kot večini, sem pa skoraj prepričan, da nikoli z nobenim filmom (vsaj v mojih očeh) ne bo prekosil Mementa. Tukaj sem pa dobesedno obsedel. Zgodba sama po sebi dovolj intrigantna, a ne revolucionarno izvirna, medtem ko montaža, dramaturgija in struktura — neverjetno. Kot dvojna vijačnica DNK, ki se preplete in stakne v začetnem prizoru. Noro dobro.

  2. Bigger Than Life - 6.02.2012 ob 20:23
    Bigger Than Life

    Nekaj podobnega kot pri Mementu, čeprav drugače, ker je tudi zgodba drugačna, razvija tudi pri Following. Moj zapis namenoma ne razkriva ničesar, da ne bi kvaril morebitnega ogleda. Vsekakor film vreden ogleda, v bistvu pokaže vse Nolanove kvalitete (scenarij, režija, kamera, montaža), ki, roko na srce, res pridejo do izraza najbolj pri Mementu. Tudi za moje pojme enem dramaturško najbolj dovršenih filmov. Čista perfekcija.

  3. IZTOK GARTNER - 6.02.2012 ob 21:18
    IZTOK GARTNER

    Po moje sem eden redkih, ki mu Nolan ni nič posebnega. Zares dober mi je bil le Inception, pri katerem sem spustil dušo. Batman Begins mi je sila povprečen in je folk za njim znorel predvsem zato, ker sta bila prejšnja dva tako zelo slaba, Dark Knight pa ni slab, ampak nekaj svetlbnih let za Batmani Tima Burtona. Jebat ga, Batman zame ni realizem ampak strip. Insomnia mi je strašno slab in patetično blesav film, kjer je Williams še slabši od Pacina, ki res ni nič posebnega. Toliko nesmislov v zgodbi nisem videl že dolgo časa. Skoraj slabše kot mizerni 8mm z Nicolasom Cageom. The Prestige mi je prav tako neka srednja žalost, meddtem ko me Memento ni prepričal, saj je zgodbo zapletal tako zelo, da je na koncu postal brezvezen in dolgočasen.

    Eto, zdaj pa me križaj :)

  4. Bigger Than Life - 6.02.2012 ob 21:47
    Bigger Than Life

    Batmana pokličem, da obračuna s tabo:)

  5. filmoljub - 6.02.2012 ob 22:39

    No ja, če za film dobita Robin Williams nominacijo za ameriški saturn (najboljša stranska vloga) ter Al Pacino pa nominacijo britanskih kritikov (igralec leta), potem pa se nekemu pametnemu Pizdoku Fartnerju sprdne, da “je Williams še slabši od Pacina, ki res ni nič posebnega”, pomeni da bodisi res ne ve, kaj govori (in piše), ali je pač bebec z eno možgansko celico.
    Eto, pa brez zamere. :cool:

  6. IZTOK GARTNER - 6.02.2012 ob 23:21
    IZTOK GARTNER

    Vau, saturn in britanski kritiki, jaka referenca. Daj oglasi se, ko bodo padli globusi in oskarji in SAG Awards, če že mečeš te argumente.

  7. filmoljub - 7.02.2012 ob 08:07

    :lol: Aha, ups, saj res, sorči — priznana ameriška akademija za sci-fi & fan & horror ter nacionalno združenje britanskih kritikov sta seveda pizdin dim v primerjavi s cenjenim mnenjem nekega uglednega filmskega retar… mislim, recenzista. Vau vau vau, slin slin.

  8. Paucstadt - 12.02.2012 ob 20:52

    hja no! jst sem tale following sicer videl, ampak mi je očitno alkohol že pošteno načel sive celice, kajti spomnim se ga hudičevo malo. je pa meni osebno nolan v tem trenutku morda kar eno izmed prvih imen filmskega sveta. enostavno mi je car, tako zaradi batmana, kot inceptiona in prestigea. dober režiser je, dober!

  9. Bigger Than Life - 13.02.2012 ob 18:08
    Bigger Than Life

    Meni se je Following dosti bolj ulegel po drugem gledanju, moram priznati. In Nolanove filme vse po vrsti gledam večkrat. Nolan je res top režiser. Kdor meni drugače, se preprosto moti.

Komentirajte