Bigger Than Life

I wouldn't have it any other way

NEVARNA METODA (2011): Včasih moraš storiti neodpustljivo … le zato, da lahko nadaljuješ z življenjem.

Objavil/a Bigger Than Life 13.02.2012 pod KINO, RECENZIJE

Nevarna metoda Davida Cronenberga črpa iz resničnih, precej osebnih dogodkov iz življenja glavnih protagonistov: Carla Junga, Sigmunda Freuda in Sabine Spielrein. Filmska zgodba o dveh najbrž najznamenitejših psihoanalitikih našega časa, ki ju poveže in razdvoji primer pacientke in stanovske kolegice (najprej Jungove, nato Freudove) ter usodno zaznamuje prijateljstvo in prihodnje ustvarjalno delo obeh velikanov, vzpostavi psihoanalitični trikotnik, ki  je sprožil rojstvo nove, moderne psihoanalitične misli.

Jung obravnava primer histerične pacientke Sabine Spielrein in na njej preizkusi novo, posebno metodo, ki jo je razvil njegov tedanji vzornik in kasnejši mentor Sigmund Freud, talking cure, zdravljenje s pogovorom. Njun odnos se sčasoma poglobi in preseže naravo razmerja zdravnik-pacientka, ko Jung, impresioniran z njeno inteligenco, najprej na svojo pobudo postane njen študijski mentor in nato ljubimec. Jung se s primerom obrne tudi na Freuda, s čimer se začne njuno nekajletno profesionalno prijateljstvo. V nadaljevanju se od Freuda, čigar psihoanaliza temelji na teoriji spolnega nagona in nagona smrti ter destrukcije kot dveh ključnih nezavednih nagonih, ki motivirata človekovo vedenje, Jung teoretsko oddalji, predvsem v delu, ki se nanaša na spolni nagon kot poglavitni motiv človekovega vedenja: zagovarjati prične tezo o ozdravitvi človeka z notranjo konfrontacijo zavednega in nezavednega, preseganju teh nasprotij ter s posameznikovo transformacijo in vzpostavitvijo v stanje celovitosti, pri čemer se  spogleduje tudi – lahko bi rekli – s paranormalnim. Sabina Spilerein po intimni odtujitvi od poročenega Junga, ko jo ta zapusti, razvije (kolegialen) odnos tudi s Freudom in kot psihoanalitičarka razvije svojo koncepcijo, v kateri združi poudarke tako iz Freudove kot Jungove teorije. Njena koncepcija temelji na spolnem nagonu in ta po njenem vključuje oboje: nagon destrukcije in nagon transformacije. Slavni spor Freud – Jung torej sprožita zlasti Jungova odtujitev od Freudovih idej oz. tendenca po uveljavljanju novih in drugačnih smeri in pristopov v psihoanalizi ter za nameček kontroverzno Jungovo razmerje z bivšo pacientko, ki je Freudu nesprejemljivo.

Cronenberg je znan po tem, da gre v svojih filmih do roba in čez. Trga meso od kosti. Tokrat morda ni videti tako, a vendar samo na površen pogled. Trganje mesa je tukaj psihoanaliza. V ospredje postavi zapleten odnos med Jungom in Spielreinovo, v katerem se prepletata psihoanaliza in intimno seksualno. Prav Jung, ki nasprotuje Freudu v tem, da je človekova seksualnost glavni motivator njegovega vedenja, se na nek način transformira in vzpostavi prav v odnosu, ki je izrazito senzualen in vsebuje celo odklone od normalne seksualnosti, Sabinino notranjo potrebo po bolečini kot sredstvu vzburjanja. Zakaj je v spolnosti bolečina dejavnik vzburjanja? Morda zato, ker smo bili v otroštvu deležni bolečine in smo se pred njo obvarovali tako, da smo začeli v njej uživati?  Sabina se skozi talking cure najprej sooči s svojo seksualnostjo, prizna, kaj jo vzburja, ko pa svojo seksualnost tudi zaživi skozi intimen odnos z Jungom, je  zadovoljena in tudi ozdravljena.  Njena seksualnost, ki je bila do tedaj vir njene histerije in notranje destrukcije, skozi sprejemanje in udejanjanje postane sredstvo transformacije.

Čeravno menda kritiške ocene filmu povečini niso ravno naklonjene, je to zanimiv, ogleda vreden film, ki se seksualnosti loteva drugače, skozi kliničen pogled psihoanalize.  Tudi seksualni prizori v filmu zato delujejo nekako hladno. Ne izžarevajo strasti, kažejo le metodo vzburjanja in spolne zadovoljitve.

Fassbender in Mortensen kot Jung in Freud sta izvrstna. Fassbender kot ambiciozni mladi Jung nosi težo filma, Mortensen pa s svojo avtoritativno prezenco subtilno ustvari in upodobi karizmo Freuda. Zanimivo vlogo odigra tudi Vincent Cassel v liku še enega psihoanalitika, Otta Grossa , čigar pojava služi predvsem zato, da Jungu s svojimi nekonvencionalnimi in moralno vprašljivimi, hedonističnimi nazori odpre mentalna vrata v seksualno razmerja s Sabino. Šibek člen je žal Kiera Knightley s pretirano afektirano igro. Res škoda, da Cronenberg za kompleksen in vseobsežen lik Sabine ni uporabil igralke s širšim igralskim razponom.

Kaj je torej nevarna metoda? Talking cure. Zdravljenje s pogovorom. Cronenberg kot da namerno ustvari film, ki deluje klinično psihoanailtično. Prikaže, da je nevarna metoda pravzaprav pogovor. Zato je treba prisluhniti vsemu izrečenemu in izrečenega je v tem filmu veliko. Vsaka izgovorjena misel lahko sproži dejanje, odpre poti, ki so bile dotlej zaprte, ovirane ali preprosto zatirane. Never repress anything, reče Otto Gross Carlu Jungu. In Carl Jung se prepusti prav tistemu, kar v sebi zatira najbolj.

Cronenberg nam je znova dal film, o katerem se da razpravljati. Mogoče ne nepretrganih 13 ur, koliko je menda trajal prvi Freud-Jung pogovor, pa vendar dovolj.  Predvsem pa je ponudil razmislek nas samim. Ne ponuja vseh odgovorov, ponuja pa vprašanja in spodbuja pogovor.  Kaj nas poganja, kaj v sebi zatiramo in kdo ali kaj pravzaprav globoko v sebi sploh smo.

  • Share/Bookmark
 

Komentarji

6 odgovorov na “NEVARNA METODA (2011): Včasih moraš storiti neodpustljivo … le zato, da lahko nadaljuješ z življenjem.”

  1. filmoljub - 14.02.2012 ob 17:25

    Hm, očitno deljena mnenja.

    Zanimivo. :smile:

  2. paucstadt - 14.02.2012 ob 18:02
    paucstadt

    no, jaz sem tu na drugem bregu :) sem pa pred dnevi bral zanimiv povzetek in simboliko, pa je morda res, da nisem bil najbolj pozoren. a je tudi res, da tako freuda kot junga poznam premalo, da bi lahko iz filma potegnil tisto skrito meso.

  3. Bigger Than Life - 14.02.2012 ob 20:01
    Bigger Than Life

    Deljena mnenja so super:)

    Ne trdim, da je film popoln, mi je bil pa zanimiv. Zanimivo bo, kako deluje ob drugem gledanju.
    Me pa zanima ta zanimiv povzetek s simboliko, kje ga lahko preberem?

  4. filmoljub - 14.02.2012 ob 20:16

    Nisem kakšen strokovnjak, a dovolj poznam dela in življenje Freuda in Junga, da vem, da za spor (bolje rečeno, mnenjski in teoretični konceptualni razkol) med njima prav gotovo ni bila kriva neka ženska.

  5. Bigger Than Life - 14.02.2012 ob 20:56
    Bigger Than Life

    Haha … za vse spore so krive ženske!

    Ne morem reči, da iz filma izhaja, da je spor povzročila ženska, to je malo zavajajoče. Bolj deluje, da je razmerje s to konkretno žensko(profesionalno in intimno) v določeni meri vplivalo na sam razvoj Jungove misli, da je v nadaljevanju pospešilo odtujitev od Freuda, do katere bi prej ali slej prišlo tudi brez nje, a najbrž kasneje. To se mi zdi verjetno. Težko tu sploh kaj pametnega dodam:)

  6. Goodfella - 15.02.2012 ob 10:02

    Ma, že poster je zavajajoč, bolj posvetilo Cronenbergerjevim starejšim filmom. Itak, da se nista razšla zaradi ženske. Še preden je Freud sploh spoznal Rusinjo sta trčila, na koncu tiste 13-urne debate. Želel sem, da se mi dopade, a na žalost, ni šlo.

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !